Iris Čajkovac
UVOD
Kresovanje je eden izmed mnogih ohranjenih običajev na slovenskem. Kresna noč, ki se praznuje 23. junija, povezuje mnoge ljudske šege in navade. Na ta dan se vsako leto zakuri ogenj ter se priredi veselica. V slovenskih pokrajinah se način praznovanja in postavljanja samega kresa lahko razlikuje. Tradicionalno je kres zakurjen na vsaki vasi, a zadnja leta, predvsem zaradi požarne varnosti, kres prirejajo na posebno varovanih območjih. Kres predstavlja predvsem obliko druženja in ohranjanja dolgoletne tradicije z bogatim družbenim ozadjem.
RAZPRAVA
Poznamo več teorij izvora obreda kresovanja, saj so prvi obredi podobni kresovanju bili zabeleženi že na začetku srednjega veka. Ena izmed možnosti izvora, po mnenju mnogih tudi najbolj logična, je nastanek kresa po zgledu obveščevalnih kresov, v vlogi signalizacijskih naprav, v času turških vpadov. Takšne kresove so poznali tudi že v antični Grčiji, na Slovenskem pa so se razširili v petnajstem stoletju. Ne glede na to, da je možno, da so kresovi nastali po prej omenjenem zgledu, pa so bili omenjeni že pred turškimi vpadi. Naši predniki, Stari Slovani, so častili božanstvo svetlobe imenovanega Kresnik ter so v povezavi z njim izvajali mnogo različnih obredov. V času pokristjanjevanja so misijonarji vlogo ¨Kresnika¨ zamenjali s podobo Janeza Krstnika. Od takrat so Slovenci, tudi nekateri drugi Slovani, na večer pred rojstnim dnem Krstnika začeli kuriti ogenj.
Obredi kurjenja ognja so se pojavljali po celem svetu v srednjem veku, zato jih mnogi tudi povezujejo s čarovniškimi procesijami ali sabati. Mnogi rokopisi čarovniških zborovanj vse od štirinajstega stoletja dalje vključujejo obrede, ki so se izvajali na znanih vrhovih in križpotih, in za katere je značilen ples okoli ognja. Ti so bili večkrat letno, na oba solsticija, predvečer drugega februarja, drugega avgusta ter prvega maja, kot kres praznujemo dan danes. Med ljudstvom pa kres večinoma povežemo s praznikom dela, saj je delavski razred po celotni Evropi prižigal kresove v znak protesta neznosnim razmeram.
Tehnično gledano je kres velik zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Zbiranje lesa je bil del obreda, poleg tega se je verjelo, da mora vsaka domačija na vasi prispevati svoj delež. Ta delež je bil izračunan glede na premožnost domačije oziroma količino zemlje, ki je v njihovi lasti. Kosi lesa ter manjše veje se tradicionalno zlagajo okoli kresnega mlaja, ki zgori skupaj z ostalim lesom. Kresišča so že v zgodovini postavljali po gorah, saj so verjeli, da kresni ogenj daje moč soncu, s tem ko ga postavijo na vzpetino ima večjo moč. Danes kres kurimo na višjih točkah predvsem zaradi vidnosti, če je le možno pa jih prirejamo na temu primernih območjih.
Ne glede na to, da je osrednji del celotnega kresovanja prižig kresa, poznamo veliko različnih načinov praznovanja oziroma izvajanja obreda. Včasih so verjeli, da kres napove količino in kvaliteto letine. Zato so svoj fokus dajali predvsem na opazovanje isker. Če so te bile močne ter če so letele visoko, se je verjelo, da bo letina dobra. Opazovanje isker je značilno predvsem za Vipavski konec Slovenije. Na Gorenjskem je značilno kurjenje visokih in ozkih kresov, ki se jih je videlo iz sosednjih hribov. V Prekmurju pa so poleg poglavitnega kresa postavljali še manjše, čez katere so skakala neporočena dekleta.
Dan danes je kresovanje prijelo bolj družben kot pa obredni pomen. Mnogi se spominjamo, kako smo obiskovali kres, ko smo bili še majhni. Na večjih kresovih velikokrat nastopijo pevci, skupine ter ansambli, ki vzpostavijo vzdušje veselice. Značilen je srečelov, ki ga imajo zelo radi otroci ter velika ponudba domačih, slovenskih pijač. Poleg zabave pa je kres postal praznik, ko se spomnimo na pomembnost gasilcev, saj kresovanje brez teh ne bi bilo varno.
ZAKLJUČEK
Zaključila bi z mislijo, da je bila pri vseh narodih že od nekdaj neka težnja po čaščenju sonca in prižig ognja. Tradicija kresovanja se je ohranila skozi čas, kljub razvoju sodobne tehnologije. Še danes lahko motiviko ognja in kresa zasledimo v mnogih ljudskih pesmih, kot na primer: Sijaj, sijaj sončece. Zanimivo je tudi, kako smo tako simboličen obred spremenili v zabavno kompeticijo med državami. Slovenija je dolga leta imela rekord za najvišji kres, postavljen je bil leta 2007 ter je segel 43,44 metrov visoko. Nato pa so naš rekord podrli Norvežani, ko so s pomočjo štiridesetih prostovoljcev postavili kar 47,4 metrski kres.
SUMMARY
Variations of bonfire nights are celebrated all around the world and Slovenia is arguably one of the leaders in organizing such events. Bonfires are lit on almost every hill in almost all villages and towns. Even though Slovenia is a small country each region has its own traditions and rules on how to celebrate bonfire night. We may not know the exact origins of the holiday, but we do know that it’s been celebrated since the middle ages. The main event is setting the wooden structure, in centre of which there is a symbolic maypole, on fire. Nowadays it is a great way to socialize within your community.
BESEDILNI VIRI
Kres; 2020; Wikipedija; [citirano 9. 5. 2018; 15:57 (UTC) ]; dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kres
MOHAR, Teresa; 2019; Kresovanje – starodaven običaj z močno simboliko; [citirano 24. 6. 2019]; dostopno na spletnem naslovu: https://si.aleteia.org/2019/06/24/kresovanje-starodaven-obicaj-z-mocno-simboliko/
Kresovanje na slovenskem. Veste, zakaj gorijo kresovi?; 2018; Naše Zasavje; [29. 4. 2020; 14:57]; dostopno na spletnem naslovu: https://nase-zasavje.si/kresovanje-na-slovenskem-veste-zakaj-gorijo-kresovi/
Pahor, Kristjan; 2019; kresovanja; [citirano 30. 4. 2019; 11:51]; dostopno na spletnem naslovu: https://www.student.si/trip/nasveti/kresovanja/
Košir, Matevž; 1998; Na grmado z veščami! Sabat; 2.2018, Kranj; Gorenjski muzej Kranj
SLIKOVNI VIRI
Slika 1: Koroške Novice; 2018; Novice iz kulture-Kam na kresovanje na Koroškem? [slika]; [citirano 30. 4. 2018; 11:27]; dostopno na spletnem naslovu: https://www.koroskenovice.si/wp-content/uploads/elementor/thumbs/0e8bfd1d071657cbc63f9ace1550f1f3-nzs3q8i55fjat08vvh0vdp7d08ajjcw0b3kh0wm3uw.jpg
Slika 2: Artstation; 2017; Babette Langer; Witches Circle [slika]; ]; [citirano 2017]; dostopno na spletnem naslovu: https://cdna.artstation.com/p/assets/images/images/035/026/432/large/babette-langer-witchcircle8-1lyr.jpg?1613920199
Slika 3: 2011; kresovanje pri AnÄŤki [slika]; [citirano 6.5.2011; 13:10]; dostopno na spletnem naslovu: https://www.lokalno.si/media/objave/slike/m/lokalno.si/2011/05/6/kresovanje_pri_an__ki_2011__5_.jpg
Slika 4: Wheresmycat; 2014; Bonfire in Norway [slika]; [citirano 23. 3. 2014]; dostopno na spletnem naslovu: https://i.imgur.com/xedUSv6.jpg